S Primožem sva se danes odpravila v Begunjščico splezat štiri raztežajno smer Smrketa. Še najbližji pristop do vstopa v plezalno smer je kar direktno ob desnem robu melišča, kjer na naložene večje skale. To melišče se nahaja direktno za cestnim predorom, kjer se da tudi parkirati avto. Od avtomobila se odpravimo še malce naprej (200 m) po makadamski cesti, nato se pričnemo vzpenjati po desni strani melišča, kjer je še najbolj prijazna pot.
Vstop v plezalno smer sva našla zelo hitro, saj naju je do nje pripeljala že malce shojena potka. Pri prvem klinu sva bolj kot ne za šalo žrebala, komi pripade prvi raztežaj; dobil ga je Primož.
Prva dva raztežaja sta povsem lahkotna in imata oceno 3, te pa vrh drugega raztežaja (štant) pripelje direktno v okno v Bornovih tunelih.
Od tu naprej pa sledi bistveno težji raztežaj, ki ima oceno 6a, a sva se oba s Primožem strinjala, da bi morala biti ocena višja, saj je detajl v široki poki težak najmanj za 6b, ker se mi zdi da enega ključnega grifa v smeri ni več. A kljub zahtevnosti se nama je obema le nekako uspelo skobacati čez.
Zadnjemu raztežaju v smeri sva skupno določila oceno 5b+ in je tudi pravi užitek v smeri, čeprav je bilo treba biti zelo pozoren zaradi krušljivih skal.
Z vrha smeri sva se nato priključila potki, ki vodi iz planine Preval, nato pa naprej skozi Bornove tunele od tam pa direktno po melišču navzdol do avtomobila.
Ravno ko sva prispela do avta, pa so se že prikazale prve kaplje napovedane popoldanske plohe. Skratka dež naju je kot naročeno počakal.
