Tokratni pobudnik za hribolazenje je bil Jure, ki je že v nedeljo predlagal, da bi se odpravila na Veliko Raduho in sicer iz dveh razlogov, nihče od naju še ni bil na Veliki Raduhi, ter Jure je slutil s svojim šetim čutom, da bo tam lepo vreme. Tako sem jaz poklical še Gašperja, ki je bil seveda takoj za in danes zjutraj smo se že odpravili proti novi dogodivščini.
Naš tokratni vodič ekspedicije je bil Gašper, ki je skrbel za vodenje ture. Tudi tokrat se je dobro pripravil, tako da je organizacijsko vse dobro potekalo, postregel pa nam je tudi s krožno turo.
Današnji šofer je bil Jure, ki mu je kar dobro uspelo izslediti izhodišče (Miklavc), saj ga nismo zgrešili več kot za 1 km. In glede na to, koliko kilometrov je potrebno prevoziti do cilja je ta 1 km zares zanemarljivo odstopanje. Od izhodišča smo se zapodili do Radušnika, od tam naprej pa do planine Loka ter nato naravnost na vrh Raduhe.
Z vremenom smo imeli danes res neverjetno srečo, saj je bilo na okli videti kar nekaj oblačnosti, le tam kjer smo se nahajali mi nam je vedno sijalo sonce.
Na vrhu smo si kar lahkotno vzeli čas za malo malice, ter lociranje drugih okoliških hribov, ki so nam bili neznanka. In po daljši pavzi na vrhu smo se odpravili nazaj in sicer po drugi poti, da smo si nazaj grede ogledali še planino Arta, ter Snežno jamo. Snežna jama je bila seveda za ta letni čas zaprta, tako da smo šli le lučaj mimo nje, ogledali pa si jo bomo lahko kdaj drugič, ko bomo obiskali te konce poleti.
Skratka nad lahkotnim izletom in odlično vodeno turo smo bili vsi zelo zadovoljni, tako da smo se že med potjo nazaj odločili, da jutri ponovimo zadevo, ker bo v Kamniških Alpah zagotovo spet lep sončen dan. Na kateri vrh točno se odpravimo jutri, je zaenkrat še uganka, ki jo bomo rešili ob jutranjem kakavu.
