Plezanje na domačem terenu - Pod Sušo

Ker je bil v sredo dela prost dan, smo se Jan, Jernej, Luka, Simon in jaz odločili, da v dopoldanskem času preizkusimo plezališče Pod Sušo. To plezališče je meni najbližje in ga poznam že od zmeraj, vendar pa sem v njem tokrat plezal čisto prvič.

Za začetek smo se vsi zapodili v smeri z ocenami 5c.

Plezališče ima opremljenih 22 smeri, ocene smeri pa niso pretirano navite, tako da mi je na pogled uspelo preplezati tudi dve smeri 6a.

Smer Zauber Vida.

V plezališču je zanimiva smer Zaber Vida (6a), ki je previsna in ima navrtane oprijeme. Oprijemi pa so v smeri navrtani verjetno zato, ker je smer lepa in so jo s tem približali veliki večini plezalcev, da jim je ''splezljiva''. Smer je narejena čisto samo na moč, tehnično pa ni prav nič zahtevna.

Jan napada Zauber Vido.

  







   

Pogled od zgoraj.



Luka v smeri Zvertikala.

Pri plezanju je tokrat imel kar nekaj sreče Simon, saj se mu je na višini dveh metrov odlomil kar velik kamnitni blok, ki ga je odnesel iz stene. Na srečo je plezal na ''topiča'' in jo je odnesel le z odrgninami na roki, če pa bi smer vpenjal bi pa lahko bila zgodba bistveno slabša, saj na tej višini še ne uspeš vpeti prvega kompleta.

Kakšna smer Pod Sušo je kar krušljiva in je potrebno biti zelo previden.

Mesto odlomljene skale.



Simon in izruvana skala :)



Za konec lahko rečem, da naj je bilo plezališče Pod Sušo prav vsem všeč, za najlepšo smer pa smo nekako izbrali prav vsi Zvertikalo.

Plezanje v plezališču Kal-Koritnica

Sektor B.

V soboto zjutraj smo se štirje člani alpinistične šole odpravili v plezališče Kal-Koritnica, ki se nahaja malce pred Bovcem.

Ob 8h zjutraj smo se zbrali v Kranju ter se odpeljali direktno proti Bovcu. Med potjo smo uživali v čudovitih pogledih proti še zasneženim vrhovom gora, povzpeli pa smo se tudi do višine 1611 m, saj smo se peljali čez prelaz Vršič.

Plezališče se nahaja približno 1 km pred Bovcem, kjer je oznaka oziroma izhodišče do Svinjaka, ki seže do višine 1653 m. Sledimo le poti na Svinjak, ki nas po 10. minutah pripelje do plezališča.

Foto: Luka Murn; Jože v smeri Fridi

Plezališče Kal-Koritnica je zelo malo obiskano plezališče, kar je precej zanimivo, saj leži na odlični lokaciji, ki je le 10 minut oddaljena od parkirišča, obenem pa ti zaradi dreves nudi senco preko celega dneva. Če temu še prištejemo, da je skala odlična ter je plezališče zelo dobro urejeno, lahko rečem da smo izbrali pravo lokacijo :)

No, lokacijo je v bistvu izbral Miloš predvsem zaradi tega, ker je v plezališču veliko število smeri ocenjenih z oceno od 5a - 5c, kar pa je ravno odločno za nas ''začetnike''.

Foto: Luka Murn

Temperatura v plezališču je bila ravno pravšnja, tako da smo lahko plezali preko celega dneva. Vmes smo si vzeli kake pol ure za malico drugače pa smo bili zelo aktivni.

Za ocene v plezališču lahko rečem, da so kar pošteno navite in so kar primerljive z ocenami na Kamnitniku, vendar s to razliko da tu skala ni prav nič ''zlizana'' in je zato oprijem bistveno boljši.

Meni je uspelo preplezati dve smeri 5c na pogled (1313, Rezjanko) na top rope pa sem prav tako uspel preplezati smer z oceno 6a+ (Ginfrins). 



Foto: Luka Murn







Sobotni dan je bil zares popolno izkoriščen, naslednji dan pa je bilo seveda kar nekaj ''muskelfibra'' na rokah.

Plezanje v Celju (plezališče Kotečnik)

Na prelepo nedeljsko jutro se nas je pet članov alpinistične šole Bricalp odpravilo proti plezališču Kotečnik, ki je naše največje opremljeno plezališče v Sloveniji in ima 326 opremljenih smeri ocen od 4a do 8c+.

Vodja in pobudnik plezalnega dneva je bil Jure Osredkar, ki je bil hkrati tudi naš šofer.

Pot do plezališča.

 Ko smo prispeli do parkirišča smo potrebovali še dobrih15 minut vzpona po zelo dobro označeni poti, ki nas je vodila skozi gozd.

Dobro označena pot.

Odpravili smo se v plezalni sektor Pisan svet, ki po ocenah sodeč velja za najlažjega v tem plezališču. Odločitev za to je bila povsem preprosta, saj nihče od nas ne pleza več kot eno leto in smo ciljali na smeri z ocenami 5c.

Prvi je napadel steno zagrizeni bolderaš Evgen, ki mu smeri z ocenami do 5c nismo povzročale nobenega problema.

V plezališču je bilo veliko tudi drugih plezalcev, tako da je bil plezalni sektor Pisan svet popolnoma okupiran. Nič čudnega, saj sta bila vreme in temperatura ravno pravšnja  :)

Pogled na plezališče.

Ker nas je bilo pet plezalcev smo se med navezami ves čas menjavali in vsak je plezal kar je hotel in kolikor je hotel.

Evgen pred vstopom v smer.

Preplezali smo naslednje smeri:
- Huda mravljica (5b+, 8 m)
- Sirota Jerica (5b+, 10 m)
- Frančkova ta kratka (5c, 15 m)
- Prva ljubezen (6a, 20 m)
- Beli steber (5c, 15m)
- Mihatova (5c, 32 m)
- Polnoletna (5c, 30 m)

Od naštetih smeri mi je uspelo preplezati vse na pogled, razen Prve ljubezni, ki mi nikakor ni šla. Ja, očitno je zares kar precejšnja razlika med ocenama 5c in 6a. Bo potrebno še kar nekaj preplezanih metrov, da bodo splezljive tudi 6-ke :)

Varovanje.

smer: Frančkova ta kratka.

smer: Polnoletna.

Nedeljski dan smo zares odlično izkoristili za plezanje saj smo vsi uživali. Za samo plezališče pa tudi lahko rečem, da je zelo dobro urejeno in ima odlično skalo, tako da sem prepričam, da se bomo sem še kdaj vrnili.

p.s.: Vse slike tega prispevka so last Jureta Osredkarja in so objavljene z njegovim privoljenjem :)