Dvodnevni izlet na Skuto in Štruco

Že kar nekaj časa sem imel v planu, da si grem ogledati bivak pod Grintovcem, ki se nahaja na višini 2100 m. In končno je prišel dan, ko sem si lahko vzel čas za tak izlet v hribe. Kljub napovedanim ploham sva se s Špelo že v petek popoldne (takoj po službi) odpravila proti bivaku pod Grintovcem.

Pot sva že standardno pričela v Koncu, od koder sva se odpravila na Kokrsko sedlo, od tam naprej pa mimo Malih vratc direktno do bivaka pod Grintovcem.

Novi bivak pod Grintovcem je trenutno naj sodobnejši objekt v Kamniških Alpah in se s svojo ravno prav drzno arhitekturno obliko prav poda v naš gorski svet. 

Z napovedanimi plohami k sreči za ta dan ni bilo nič iz tega, le malce je pihalo, tako da sva prispela do najinega prvega cilja (bivaka) okoli 20h. Tu sva nekaj malega pojedla ter se odpravila spat. Špela je noč prespala odlično jaz pa sem se kar neprestano prebujal in se nisem ravno dobro naspal.

Zgodaj zjutraj je bil prav lep pogled skozi okno, saj je bilo okli bivaka kar nekaj gamsov, ki so bili na jutranji paši.

Takoj po zajtrku pa pot pod noge in naprej na Skuto.

Na poti proti Skuti sva se povzpela še na Štruco (2457 m). Na Štruco ne vodi nobena označena pot, se pa nahaja dokaj blizu ob poti, ki vodi na Skuto.

Na Štruci sva se malce razgledala naokoli, ter se hitro odpravila naprej proti naslednjemu vrhu.

Vreme je bilo kar precej oblačno tako, da razgled z vrha Skute ni bil ravno enkraten.

Po osvojenem vrhu pa naju je čakal še najzahtevnejši del poti in sicer spust na drugo stran do bivaka pod Skuto. Pot navzdol je speljana po jeklenicah in klinih po dokaj strmih in prepadnih pobočjih, tako da je potrebna velika mera previdnosti.

Zadnji del poti do bivaka pod Skuto ne poteka po markirani poti, ampak je zelo dobro označen s skalnatimi možici, ki si sledijo na vsakih 10 m.

Od bivaka naprej je sledil še spust v dolino po neoznačeni poti čez Zmavčarje. Večji del poti poteka po meliščih, ki proti koncu preidejo v gozd. Kljub temu, da pot ni označena je orientacijsko zelo lahka, tako da se ne da zaiti.

Celotna dvodnevna tura je bila maksimalno izkoriščena, saj sva bila precej omejena tudi časovno, ker so bile za današnji dan napovedane popoldanske nevihte. Hkrati sva tudi izpolnila še en zadani cilj v letošnjem letu - prenočitev v ''novem'' bivaku, ki je zares lep.

Popoldanski izlet na Kalško goro (2047 m)

Kljub malce slabši vremenski napovedi (popoldanske plohe) sem se odločil da se popoldne odpravim na enega izmed dva tisočakov Kamniških Alp, saj se je že neštetokrat izkazalo, da potem teh ''dežnih ploh'' sploh ni bilo. Tokrat je bila v igri Kalška gora, ker na njej še nisem bil.

Za izhodišče sem si izbral Žagano peč (812 m), ki se nahaja kakšen kilometer nižje od spodnje postaje žičnice (V Koncu). Pot praktično vse do zadnjih nekaj 100 m pod vrhom ni nič označena, ker ni planinska temveč lovska, vendar se jo da lepo slediti. Malce več pozornosti je potrebno šele, ko se lovska pot povsem izgubi, da se priključimo na označeno planinsko pot.

Od izhodišča pa do vrha Kalške gore sem potreboval natanko 2 uri, pri čemer sem imel kar hiter tempo, saj naj bi za pot potreboval 3h 15 min (po vodiču).

Iz vrha je nato sledil spust po jeklenicah do Cojzove koče, kjer sem tudi nekaj malega pojedel, nato pa spust po planinski poti do izhodišča.

Ravno ko sem prispel do avtomobila pa se je uresničila tudi vremenska napoved, saj se je kar pošteno ulilo. Očitno mi je bilo tokrat vreme naklonjeno ravno tako, kot sem si ga zamislil pred turo :)