Plezanje v Ospu - Medo

V alpinistični šoli Bricalp je končno napočil čas za znamenitega  Medota o katerem smo slišali že tako veliko, da smo vsi skupaj komaj čakali, da ga preplezamo in se ne bo vse skupaj vrtele le še okoli tega projekta :)

Pogled na plezališče.

Ob 8h zjutraj smo se nekateri dobili v Svetem Duhu ter se odpravili na Ravbarkomando od tam naprej pa direktno v Osp. Od parkirišča v Ospu pa do vznožja stene (Medo) smo potrebovali kakih 15 minut lahkotne hoje.

Start.

Ko smo prispeli do vznožja stene smo si nadeli vso potrebno opremo ter so porazdelili po navezah. Vseh skupaj nas je bilo 5 navez, tako da je bilo čakanja na štantih kar precej.

Kot običajno je steno napadel prvi naš inštruktor Mitja, ostali pa smo mu sledili po navezah.

Priprave pred vstopom v steno.

Smer Medo je sestavljena iz štirih raztežajev z ocenami 3, 5b, 5c, 5c. Prvi raztežaj je bil nekako za ogrevanje, za ostale pa se je bilo potrebno kar malce potruditi.

Že na prvem štantu smo imeli časa za počitek več kot dovolj, saj je bilo potrebno počakati kakih 40 minut zaradi velikega števila navez.

Prvi štant.

Jaz sem bil v navezi z Juretom in lahko rečem, da sva se ujela odlično, saj sva vse štiri raztežaje preplezale brez kakršnega problema, plezala pa sva po sistemu cug-cug.

Evgen in Jure vzpodbujata Miloša.

 Plezalna smer je v celoti dobro navrtana, na najtežjih delih so tudi klini na gosto navrtani, tako da smo se v steni počutili odlično. Na dveh mestih v steni nam je Mitja pustil v steni tudi gurtno, s katero si si lahko pomagal in se potegnil navzgor, če ti je bil sam plezalni detajl pretežak.

Miloš v najtežjem detajlu, ki ga je kar dobro izmučil. Detajel je bil premagan :)

Evgen: ''Dejmo fantje no, da namo cel dan v sten.''

 Da je plazenje potekalo čim hitreje smo za štant uporabili tudi drevo, ki je raslo direktno iz skalnate stene. Tako sta bili lahko hkrati na drugem raztežaju po dve navezi, pa čeprav je bilo prostora bolj malo.

 Primož si je na drugem raztežaju privoščil tudi malico, saj se nam ni mudilo prav nikamor :)

Malica na drugem štantu.

  Po končanem osvojenem projektu ''Medo'', smo si privoščili odlično malico pri gospe Elici, na mizi pa nam ni manjkalo tudi domače malvazije.

Gospa Elica je živa enciklopedija plezanja v Ospu, saj ima iz hiše direkten pogled na plezališče. V Ospu pa je tudi plezalna smer, ki je poimenovana po njej (SuperElica - 6a). To smer  je pred leti preplezala tudi sama, seveda s pomočjo plezalcev, ki so ji utrli pot.

Pri Elici doma.

Skratka pri Elici je bilo zabavno in prepričan sem, da se bomo pri njej še oglasili. Ostale slike si lahko ogledaš tukaj.