V petek zjutraj smo se prebudili v sončno jutro na planini v Lazu. Najprej smo zajtrkovali, si pripravili vso potrebno opremo ter se s turnimi smučmi odpravili proti Vršaku, ki leži na nadmorski višini 2448 m.
Arafat Jure. |
Ker je sonce prav močno pripekalo, se je bilo potrebno tudi malce zaščititi pred soncem :)
Naš cilj - Vršak. |
Po slabih dveh urah hoje so se pred nami že prikazali Vršaki; mi smo se odpravili na najvišji (desni) vrh Vršakov. Od tu naprej je bila pot kratka.
Na vrhu. |
Ker je bilo dosti snega, nam je uspelo priti s turnimi smučmi direktno na sam vrh. Tu smo si privoščili zaslužen počitek na toplem soncu ob lahki sapici vetra.
Gašper je s seboj celo pot nosil tudi manjše padalo (Speedglide), ki je namenjen jadranju tik nad snežno podlago.
Padalo je razgrnil na sedlu pod Vršakom, ker je na vrhu malce preveč pihalo, ter brez problema poletel proti Planini v Lazu.
Po dobrih 5. minutah adrenalinskega spusta je že varno pristal direktno pred kočo v planini Laz.
Nas pa je čakala še odlična, ravno prav dolga, turna smuka do planine v Lazu.
Sneg je bil v zgornjem delu spusta prav idealen, tako da smo uživali 100 na uro.
Miloš prvič testira svoje nove turne smuče. |
Pogled proti planini v Lazu. |
Tokrat sem tudi jaz prvič preizkusil prave turne smuče in lahko samo rečem da sem navdušen. Sama hoja z turnimi smučmi je zares fantastična in je v pravi užitek, saj se na tak način v idealnih pogojih najlažje ter z najmanj napora povzpneš na vrh. S samim smučanjem pa prav tako nisem imel kakšnih velikih težav, pa čeprav nisem stal na smučeh, ki so daljše od 1 m že več kot 8. let.
Od leve proti sredini slike je veriga Vršakov, na desni pa se v ozadju vidi Kanjavec. |
Ni komentarjev:
Objavite komentar