Na prekrasno nedeljsko jutro sva se s Špelo odpravila na najvišji vrh Karavank - Stol. Z avtomobilom sva se zapeljala do Valvasorjevega doma (1181 m), od tam pa sva se odpravila naprej peš po Žirovniški poti, ki velja za lahkotno in hkrati tudi najkrajšo pot, saj do vrha potrebuješ le slabe 3 ure.
Na poti proti vrhu sva se nenehno obračala s pogledom nazaj, saj sva imela prečudovit razgled na celotno verigo Julijcev, ko pa sva se povzpela še malo višje, se je zelo lepo videlo tudi Blejsko jezero z otokom na sredini.
Zaradi tako lepe vidljivosti daleč naokoli, sva si nedeljsko turo vzela prav na ''easy'', ter se večkrat ustavila, saj se nama ni prav nikamor mudilo. Ker sva zjutraj imela tudi bolj skromen zajtrk, sva si v enem izmed postankov vzela čas tudi za malico na travnatem pobočju z direktnim pogledom na Triglav, vmes pa so naju veselo prehitevali ostali planinci, ki pa jih je bilo kar nekaj.
Kljub počasnemu tempu in vmesnimi postanki, sva prispela vrh Stola v slabih treh urah. Na vrhu je bilo prav prijetno toplo, o vetru pa tudi ni bilo ne duha in sluha. Družbo so nama na vrhu delile le planinske kavke, ki so se vse v hipu postavile okoli mene, ko sem iz torbe potegnil sendvič. Očitno so te ptice že dodobra navajene, da jih planinci malce nahranijo, saj ti jedo dobesedno iz rok.
Današnji dan je bil spet enkratno izkoriščen in po prijetnih vtisih sem prepričan, da se na Stol še vrneva, mogoče že pozimi z namenom da ga tudi presmučava.
Ni komentarjev:
Objavite komentar