FLORES
Ker nama je na
Foresu ostal na razpolago le še en dan preden odletiva na Borneo, sva si rezervirala
skuter, ter se odpravila do enega izmed slapov na Floresu. Na koncu se je to
izkazalo za pravo dogodivščino, saj slap ni prav nič turističen in je kar
precej oddaljen. Že sama cesta do slapu je prav slaba. Enkrat vmes celo prečkaš
potok (s skuterjem), ki teče čez cesto. So pa na cesti tudi ogromne luže in luknje.
Ko pa sva
prispela do točko od koder se gre naprej peš, sva najprej malo zašla, nato
pa k sreči srečalo domačinko, ki naju je popeljala da slapu. Do slapu vodi
blatna spolzka pot, na koncu pa je potrebno še prečkati reko. Skratka nazaj do
skuterja sva se vrnila oba povsem blatna, nato pa se je še pošteno ulilo, tako
da sva se nazaj vozila več kot uro po dežju. To je bilo tudi prvič po treh
tednih, da naju je ujel dež, pa čeprav
je tu sedaj deževna doba
Naslednji dan sva
imela rezervirane tri notranje lete, z namenom, da prideva na Borneo, kjer sva
si želela ogledati narodni park Tanjung Puting. Dostop do tega parka je možen
samo z ladjo, v parku pa je mogoče videti orangutane, ki živijo samo na Borneu
in Sumatri, ter nikjer drugje na svetu.
BORNEO
Prav tako smo med
vožnjo z ladjo po parku videli opice bekantan, ki živijo čisto samo na Borneu;
te opice so zares smešne zaradi svojih nosov.
- bekantan
- orangutan
Za ogled parka
sva si vzela skoraj tri dni časa, tako da sva si vse lahko ogledala zares v
miru in počasi. Orangutane sva večinoma videvala v parku na točkah za hranjene,
kjer so se orangutani dobesedno sprehajali med nami. Orangutani so bolj počasni
in predvidljivi, tako da se med njimi počutiš varnega, dokler se ne sprehodi
mimo tebe 150 kg samec, ki smo ga prav tako videli.
- gibon
V parku smo imeli
srečo, saj nam je uspelo videti tudi gibona in krokodila. Park je bil zares
vreden ogleda.
Za konec smo si
še ogledali osnovno šolo v neki vasici na obrobju parka, kjer so nam učenci
zapeli dve pesmi v angleščini.
