VULKAN BROMO
Naslednja dva
dneva sta bila namenjena raziskovanju vulkanov na otoku Java. Odločila sva se,
da si bova ogledala vulkana Bromo in Injen Plateau, ki sodita med najlepše
vulkane na Javi. Za ogled vulkana Bromo, je bil kar zgodnji odhod, saj smo na pot
krenili že ob 3:40, ker smo imeli cilj, da si bomo iz razgledne točke na Bromo
ogledali še sončni vzhod. Izlet je bil prav sprostitven, saj so nas na razgledno
točko zapeljali z jeepi (praktično do vrha). Ko smo si ogledali, kako so sončni
žarki obsijali Bromo, pa smo se zapeljali naprej proti vznožju vulkana (prav
tako z jeepi) od koder smo rabili le še 30 minut vzpona.
VASICA BONDAWOSO (slap
Blawan)
V vasici
Bondawoso, ki se nahaja praktično skoraj v nacionalnem parku smo prespali, da smo se
malce bolj približali vulkanu Ijen, ki je bil v planu za naslednji dan.
V vasici si je
mogoče ogledati slap Blawan, ter se namakati v bazenih tople vode, ki izvira iz
tamkajšnjih gejzirov.
VILKAN IJEN
PLATEAU
Naslednji dan je
sledil ogled še lepšega vulkana Ijen. Odhod je bil spet kar zgoden (beri 4:00).
Z mini busom smo se zapeljali do vznožja vulkana, od koder smo potrebovali še uro
vzpona do vrha kraterja. Vulkan je bogat z žveplom, zato se je tu razvila tudi
rudarska industrija, ampak v malce drugačni obliki kot jo poznamo pri nas. Na
vulkanu dela približno 400 delavcev (dopoldanska in nočna izmena), ki se vsak dan dvakrat povzpnejo na vrh vulkana,
ter nato na dno kraterja, kjer si v posebne košare naložijo od 80 do 120 kg
žvepla, ter ga nato ponesejo nazaj v dolino.
Delo ekstremno
naporno in nevarno. Že samo območje znotraj kraterja je lahko smrtonosno zaradi
strupenih plinov, kot tudi pot navzdol proti kraterju saj je izpostavljena in
krušljiva. Za primer lahko navedem, da je poznano tudi nekaj primerov smrtnih
žrtev med turisti, ki so umrli bodisi zaradi zdrsa ali zastrupitve.
S Špelo sva se
tudi sama podala v dno kraterja, kjer se je šele dalo zares občutiti naporno
delo delavcev, ki to počnejo le pičlih 50 € na mesec. Samo delo me je
spominjalo na čisto suženjstvo, saj delavci tu ne uporabljajo nobene zaščitne
opreme, zato v kraterju slišiš le tišino in glasno kašljanje delavcev. Predstavljajte
si potem šele, da imaš pri povratku iz kraterja na sebi minimalno 80 kg žvepla
in strmo pot navzgor.
Ker sem dejansko
želel tudi sam preizkusiti, kako je to delo naporno sem si nadel tovor od enega
izmed delavcev čez rame ter se preizkusil. Uspelo mi je nesti 80 kg kako
desetino poti navzgor proti kraterju, potem pa sem povsem omagal. V glavnem meni
ni povsem jasno kako to oni zmorejo, dejansko utegnejo zraven prižgati še
cigaret.
BALI
Na Baliju je
definitivno najcenejši transport po otoku z motorjem, saj najemnina motorja za
cel dan stane 4 €, bencin pa je 0,33 €.
Zato sva si tukaj sposodila skuter in tako naslednja dva dneva preživela bolj
kot ne na motorju. Sama disciplin voznikov v Indoneziji se mi je sprva zdela
prav divja, saj nenehno trobijo, prehitevajo po levi in desni, skratka en sam
kaos in veliko prometa. Če pa temu še prištejemo, da tu vozijo po levi strani,
ter da so ceste bolj slabo označene, pa lahko postane že sama vožnja prav
avanturistična. Moram reči, da sem se dokaj hitro vživel v njihovo kulturo
obnašanja na cesti, vožnja po levi strani pa mi je že bila v krvi, saj sem na
zadnjem potovanju po Cipru (tu vozijo tudi po levi) prevozil tudi lar nekaj
kilometrov.
Ubud – riževa polja
V Indoneziji je
riževih polj zares ogromno in se jih sreča na vsakem koraku, a nekatera bolj
izstopajo kot druga. Ogledala sva si eno izmed riževih polj v bližini Ubuda,
kjer sva bila nastanjena tri dni.
PURA TAMAN AYUN (kraljevi
tempelj)
PLES KECAK
Ples kecak sem
prvič videl v dokumentarnem filmu Baraka in že takrat me je kar malo mikalo, da
bi ga videl tudi v živo, saj je ta ples povsem čisto nekaj drugega, česar smo
vajeni mi, saj plesalci spuščajo zanimive zvoke. V bližini templja Pura Tamah je bila ravno v
času najinega ogleda tudi predstava plesa kecak, ki sva si ga seveda ogledala.
JEZERO BRATAN IN
TEMPELJ PURA ULUN
GITGIT – Slap Terjun
Slap Terjun mi je
povsem impresinoral tako zaradi svoje lepote, kot tudi samega okolja v katerem
je postavljen. Ta slap nama je bil tako všečen, da sva se tu zadržala kar nekaj
časa, ter celo plavala pod njem. Hkrati pa sva bila tudi vesela, da sva si to
znamenitost ogledala s svojim prevozom in se nama ni prav nikamor mudilo.
ŠE EN SLAP V GITGITU
DURIAN
Na Baliju sva
tudi prvič preizkusila sadež durian, ki je velik zelo nasiten in kremast;
skratka meni se je bil zelo všeč. Sadež sva kupila na obcestni tržnici za
15.000 RP (1.1 €), ker sva se zelo pogajala za ceno, saj sva mislila da je
znotraj velike lupine le eno majhno meso, v resnici pa je bilo znotraj lupine kar
osem kosov mesa. Skratka cene nama včasih uspe zbiti celo prenizko, saj je na primer
le malo pred nama en domačin kupil enak sadež za 25.000 RP.
OBCESTNE PRODAJALNE
SLAP V VASICI MUNDUK
JEZERO BUYAN
Jezero Buyan leži
na nadmorski višini 1200 m, kar se pozna tudi na temperaturi zunaj, saj je tu
kar precej hladneje. Je pa to območje zelo znano tudi po svojih popoldanskih
nevihtah, ki pa naju je presenetila ravno ko sva bila na motorju. Vstavila sva
se ob obcestni baraki ter prevedrila, nehihta pa je k sreči trajala le pol ure.
NASTANITEV V UBUTU
MONKEY FOREST
Monkey forest je
še en izmed neznansko lepih parkov na Baliju, kjer živijo opice v svojem naravnem
okolju. Park je zelo lepo urejen, opic pa je tu mogoče videti zares veliko.
DARITVE
HINDUJSKIM BOGOBVOM
Hindujci imajo
navado, da večkrat na dan pred svojo hišo postavijo darove svojim bogovom (cvetje,
dišave, listje), bogovi pa jih v zameno varujejo in jim prinašajo srečo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar