Potovanje zaenkrat poteka povsem po planih. Takoj, ko sva z avijonom prispela v glavno mesto Indonezije (Jakarta), sva se odpravila naprej proti Yogyakarti, kjer sva si imela namen ogledati dva najbolj znamenita templa. Za prevoz sva si izbrala vlak, ki je na tej relaciji zelo obremenjen, saj so bile karte za economy class razprodane za dva tedna v naprej.
-->Tako, da nisva imela druge izbire kot potovati v busniness
clasu, pa še tu so na koncu
prodali vse karte.
Vožnja na vlaku
je bila dolga (9 ur) in zanimiva in prav nič podobna business razredu, saj so domačini
spali kar po tleh eden čez drugega.
Že takoj ko sva
se vsedla na vlak sva začutila, da naju vsi Indonezijci na vlaku opzujejo in se
nama smehljajo. Ja nić čudnega, saj sva na koncu ugotovila, da sva prav edina
evropejca na vlaku.
Na vsaki postaji
kjer smo se ustavili, so na vlak prihrumeli lokalci, ter nam na vsak način
probali kaj prodati (čaj, kava, voda, kruh,..). Vsake toliko časa pa so
policaji napodili vn iz vlaka kakega potnika, ki ni kupil karte.
Ko sva končno
zgodaj zjutraj prispela do željene destunacije (Yogyakarta), sva si na hitro rezervirala guesthouse, kjer
sva v trenutku zaspala kot angelčka za nadaljnih 8 ur, saj sva bile že non-stop
na poti več kot dva dneva in še nisva videla postelje. Ko sva se naspala, sva
sestavilia plan za naslednji dan, ki pa je bil ogled templjev Brobodur in
Prambanan.
Oba templja
sodita med ''must see'' turistične atrakcije. Cena za ogled obeh templej je
vrtoglavih 30 € na osebo za nerezidente Indonezije. Skratka na teh templjih mastno služijo na tujcih, saj za primerjava
lahko povem, da za indonezijca stane vstopnina za posamezen tempelj zgolj 2 €.
-->No, k
sreči je imela vsaj Špela 50% popust, ker je še študentka.
Na ogledu
templjev (skupina v kombiju) smo bili zelo pisana druščina (američan, indijec,
kitajec in 5 evropejcev). Ravno pri ogledu templja Prambanan, sva se s Špelo
sprehajala skupaj z indijcem, ki nama je do potankosti vse razložil o templju,
saj je tempelj hinduistične religije, kar pa je seveda tudi on sam. Indijcu je ogled templja veliko pomenil in se
je priporočil vsakemu izmed hinduističnih bogov posebej.
Na ogled obeh
templejv pride tudi ogromno indonezijskih turistov, ki zelo redko vidijo
kakšnega evropejca, tako, da sva se tam počutila kot dve filmske zvezde saj so
naju neprstano prosili, če se lahko slikajo z nama in to tako odrasli, kot
seveda tudi otorci. Potem ko jim dovoliš, da se slikajo s teboj so iskreno
hvaležni in se ti lepo zahvalijo.
Je pa to na začetku
kar malo moteče saj se vsi obračajo za teboj, kot da se šesto čudi tega sveta.
Po ogledu
templjev sva si vzele še nakaj časa za ''shopping'' v Yogyajarti, ki pa je bil
za Špelo zelo uspešen in poceni, saj Yogykarta velja na najbolše in najcenejše
nakupovanje.
The Eight-Wheel Classic - TITIAN Arts
OdgovoriIzbrišiThe eight-wheel classic bicycle is sol.edu.kg available in six worrione.com sizes. https://access777.com/ The Bicycle Wheel is a classic titanium earrings bicycle made jancasino in USA, but there are three variations in